Pogled na grad BorlGrad Borl je biser, ki ga ne smemo pustiti propasti.

Razstava in predstavitev knjige Antona Krajnca na Ptuju

Knjižnica Ivana Potrča Ptuj in Društvo za oživitev gradu Borl sta 28.9.2017 na Ptuju organizirala razstavo izbranih umetniških del in predstavitev knjige akademskega slikarja Antona Krajnca, umetnika s haloškimi koreninami.


Rodbina Antona Krajnca, ki se je rodil v Gradcu leta 1949, izvira iz Slatine. Oče je iz rodnih Haloz odšel v svet že pred drugo svetovno vojno in se ustalil v Gradcu, kjer je imel tovarno barv.  Tu je Anton je preživel otroška in mladostniška leta.
Z 18 leti je odšel študirat na Akademijo likovnih umetnosti na Dunaj, kjer je leta 1972 diplomiral. Vmes je eno leto študiral tudi v Italiji, v mestu Urbino na Akademiji Raffaello. V času študija se je v glavnem ukvarjal z izdelavo grafik. Leta 1972 je odšel v Ameriko, kjer je imel v New Yorku svoj prvi lastni studio. Takrat je začel z izdelavo večbarvnih grafik, kar pomeni, da je za končno podobo grafike moral narisati in odtisniti 8 ali včasih tudi do 14 različnih plošč.
Motive je jemal iz sveta okoli sebe, iz številnih potovanj. Vedno je bila risba kombinacija različnih motivov iz realnega sveta in dodatkom umetnika. Grafike so se v sedemdesetih dobro prodajale in so bile zaželeno umetniško delo mnogih. Tako se je že delno preživljal s svojo umetnostjo, delno pa s poučevanjem in štipendijami. Razstavljal je v številnih galerijah po vsem svetu. Med njimi: London, Škotska, Hongkong,  Nova Zelandija, Auckland, Salzburg, Urbino, Edinburg, Tokio…
V New Yorku je spoznal Dagmar, ki je leta 1981 postala njegova žena. V začetku 80ih let prejšnjega stoletja sta bila z Dagmar vse skozi na poti. Zaradi obveznosti enega ali drugega sta potovala po Ameriki, pa v Evropo in po celem svetu v iskanju motivov, umetnosti drugih in spoznavanju samega sebe.
Anton se je spoznal tudi z anamorfno perspektivo risanja, slikanja, ki je njegovemu delu dala še dodatno skrivnost. Anamorfna perspektiva pomeni, da moraš sliko pogledati z druge perspektive od strani ali pod drugim kotom, da vidiš resničen motiv.
Leta 1984 sta Dagmar in Anton Krajnc prvič prišla v Fischlham v Avstriji na grad Bernau, kjer sta preživela kar 16 naslednjih poletij. Na gradu si je Anton  uredil studio, kjer je začel slikati velike slike z anamorfnimi detajli. Njegovo pomembno delo tam je bila izgradnja grajske kapele in poslikava fresk v le-tej.
Leta 1988 sta izbrala Arizono v Ameriki, kjer še danes preživljata zimske in del spomladanskih mesecev v kraju Tucson. Tam ima Anton 300 m2 velik studio, kjer si je skozi leta ustvaril delovne pogoje za različne umetniške zvrsti: prostor za slikanje velikih slik, delavnico za rezbarjenje lesa, prostor za vse stopnje izdelave bronastih skulptur in keramike, v zadnjem času pa še prostor za delo s steklom, ali kot to imenuje Anton fuzija iz barvnega stekla.
11 let je Anton hodil vsako leto na goro Athos v Grčiji, kjer je 2-3 tedne skupaj delal in raziskoval teologijo v samostanu. Podal se je tudi na 800 km dolgo pot Camino - romanje v Santiago de Compostela v Španiji, ki jo je prehodil v dveh delih.
Zadnjih nekaj let živi razpet med  Arizono (ZDA) in Velikim Okičem (Haloze), kjer si je ustvaril drugi dom. Domačini smo ga spoznali pred leti, ko je želel na gradu Borl urediti galerije in muzej. Potegoval se je torej za grad Borl in se pogajal z Ministrstvom za kulturo, žal neuspešno.

Anton Krajnc je ustvaril številna dela, tako grafike, slike, skulpture, ki krasijo mnoge javne in zasebne prostore po celem svetu. Njegova dela hranijo številni priznani muzeji in galerije po svetu (Albertina, Brooklyn Museum, Chicago Art Institute; Tucson Museum of Art,…).

O svojem življenju in delu je spregovoril v knjigi Dal coure dell' Artista (Iz srca umetnika), ki jo je sam napisal, oblikoval in izdal v samozaložbi v letu 2016.  Izšla je v angleškem in nemškem jeziku.
Na dogodku v knjižnici se je slovenski publiki predstavil prvič, občinstvo pa je priznanega umetnika sprejelo z velikim odobravanjem. V sproščenem pogovoru s Sonjo Golc, predsednico Društva za oživitev gradu Borl, je spregovoril o svoji razgibani življenjski poti in o svojih pogledih na umetnost. Kot je povedal, se nikoli se ni zadovoljil z enim trendom ali eno smerjo ustvarjanja, vedno išče nove izzive in drugačne način ustvarjanja in izražanja.
Vsak lahko v njegovih delih najde nekaj zanimivega, vsak jih vidi po svoje. Njegova dela imajo veliko različnih detajlov in motivov in nekateri najdejo tudi kaj takega, kar še sam ne ve, da je narisal. In zelo je ponosen, da so ljudje prepoznali v njegovem delu nekaj posebnega
Prireditev sta z glasbenim nastopom popestrili Mateja Golc na violončelu in Katarina Golc na violini.

Nekaj utrinkov z dogodka najdete spodaj, več pa tukaj.





Share:
Copyright © Društvo za oživitev gradu Borl | Powered by Blogger Design by ronangelo | Blogger Theme by NewBloggerThemes.com