Pogled na grad BorlGrad Borl je biser, ki ga ne smemo pustiti propasti.

Vabilo na predstavitev publikacije Posvetna stavbna dediščina Cirkulan

V bogato ilustrirani brošuri predstavljamo pomembnejše stavbe, ki so bile ali so še danes pomemben del vedute Cirkulan, opisali pa smo tudi nekaj zanimivejših objektov v drugih naseljih občine Cirkulane. 

Pri njeni pripravi so sodelovali avtorji besedil Mira Petrovič, Sonja Golc, Bojan Bračič in Mateja Muršec, urednici Mira Petrovič in Sonja Golc, fotograf Sandi Kelc, lektorica Darja Plajnšek ter oblikovalec Aleksander Kelnerič.

Izšla je v založbi Društva za oživitev gradu Borl kot sedmi zvezek društvene knjižne zbirke Svet Belanov.

Dogodek bo potekal v torek, 27. 12. 2022, ob 18. uri v Okrepčevalnici Varež v Cirkulanah. 

Vljudno vabljeni! 



Share:

V spomin Sonji Golc (1973-2022)

V predprazničnih decembrskih dneh nas je pretresla žalostna vest o nenadni smrti Sonje Golc, predsednice Društva za oživitev gradu Borl.

Sonja je bila leta 2005 ustanovna članica društva je bila ves čas ena od najbolj aktivnih. Sodelovala je pri zasnovi in izvedbi programov in projektov, kot so vsakoletne čistilne akcije na Borlu, tradicionalna prireditev Barbarno, izdajanje Novic DgB, objave na spletnih straneh, razstave, okrogle mize, posveti, strokovne ekskurzije, itd. Najprej je bila tajnica in namestnica prvega predsednika društva mag. Martina Prašničkega in kasneje desna roka drugega predsednika Petra Belšaka, leta 2016 pa je sama prevzela vodenje društva. Njena srčna želja je bila, da bi se po dolgih letih zavlačevanja in pregovarjanja vendarle začela obnovitvena dela na gradu Borl in da bi lahko končno pričeli z dogodki na gradu. Z glasnim opozarjanjem pristojnih državnih služb, nastopi v medijih, vztrajnostjo in prepričljivostjo je za cilje društva polagoma, korak za korakom, pridobivala naklonjenost širše javnosti in na ta način utirala pot, da se je vendarle nekaj premaknilo. Del njenih sanj se je uresničil leta 2021, ko so pričeli z delno obnovo gradu in v njem uredili prirodoslovno razstavo.

Sočasno s prizadevanji za oživitev gradu Borl se je v okviru društva razvila raziskovalna in založniška dejavnost, pri kateri je Sonja aktivno sodelovala kot pobudnica, vodja projektov, soavtorica, urednica in še marsikaj drugega. Njeno poznavanje projektnega vodenja je bilo ključno, da so v društvu zbrali sredstva za izdajo knjig Grad Borl (2010), Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan (2013) in Belanski narečni govor (2016). Leta 2019 so na njeno pobudo v Rajherjevi hiši uredili spominsko sobo dr. Vladimirju Bračiču in izdali spremno publikacijo. Z Miro Petrovič sta bili leta 2020 soavtorici in urednici knjige Borl v 20. stoletju, ki je prva celovita predstavitev razburkane zgodovine Borla v 20. stoletju. Pomemben delež je Sonja prispevala tudi pri zbiranju dokumentov in slikovnega gradiva o Borlu ter Cirkulanah z okolico, ki smo ga izvajali v obliki študijskih krožkov. Rezultat so bili razstava Podobe Cirkulan v 19. in 20. stoletju (2017) ter publikaciji Sakralna dediščina Cirkulan (2021) in Posvetna stavbna dediščina Cirkulan (2022).

S svojo neustavljivo voljo ter življenjsko energijo, s katero se je lotevala realizacije zastavljenih ciljev, je Sonja v društvo pritegnila nove člane in simpatizerje. Bila je gonilna sila tako rekoč vseh naših aktivnosti, zato bo delo DgB brez nje zelo osiromašeno. Zelo jo bomo pogrešali.

 Mira Petrovič








Share:

Študijski krožek: Zbiranje gradiva o stavbni dediščini na območju Cirkulan z okolico

Kulturna dediščina našega okolja je pomemben del naše kulture in identitete. Da jo bomo lahko spoštovali in ohranjali, pa je nujno, da jo najprej dobro spoznamo. Zato smo v Cirkulanah v letu 2022 oblikovali študijski krožek, v okviru katerega smo želeli raziskovati in predstaviti najzanimivejše objekte stavbne dediščine v Cirkulanah z okolico. Ker je sakralna dediščina že relativno dobro raziskana, smo se osredotočili na  posvetno stavbno dediščino. Zanimale so nas starejše arhitekturno izstopajoče stavbe, ki s svojimi tehničnimi in estetskimi detajli pričajo o stavbni dediščini naših prednikov. S pomočjo ustnih informacij, arhivskih virov in obstoječe literature smo poiskali in identificirali najpomembnejše objekte, ki smo jih nato spoznavali in zbirali podatke ter gradivo o njih. Seveda nismo mogli mimo zgradb, ki so bile ali so še pomemben del vedute Cirkulan: zgradba osnovne šole, staro župnišče, Rajherjeva hiša, Žigovo, itd. Raziskali in opisali smo tako ohranjene objekte, kot tudi tiste, ki jih ni več.

Člani krožka smo v kulturnih ustanovah (arhivi, muzeji, knjižnice) ter med ljudmi zbirali ohranjeno slikovno gradivo in dokumente, ki so povezani z zgodovino pomembnejših objektov. Zbirali in zapisali smo tudi pričevanja in spomine na dogodke in ljudi, povezane s temi objekti. Zbrana vsebina bo obdelana in izdana v obliki publikacije, ki bo predvidoma izšla v začetku decembra letos. 

Zbrani podatki ter slikovno gradivo prinašajo obogatitev dosedanjega vedenja o dediščini našega okolja. Hkrati pa smo člani študijskega krožka ob delu pridobili tudi dragocena znanja in veščine s področja informacijske pismenosti, metod raziskovalnega dela, bralne pismenosti in medgeneracijskega sodelovanja.

* * *

Stavbe so se tekom let spreminjale, prilagajali so jih potrebam časa, jih posodabljali in spreminjali po svoji meri. Tak primer je tudi osnovna šola Cirkulane: Šola kmalu po izgradnji ok. 1899, po dograditvi prizidka  ok. leta 1913 in par let nazaj...





* * *

Pomembno kulturno dediščino predstavljajo tudi objekti, o katerih danes ni več sledi, v preteklosti pa so bili pomembni v vsakdanjem življenju naših prednikov. Primer je staro župnišče, ki je bilo ob cerkvi sv. Katarine, z vsemi gospodarskimi poslopji. Tako je izgledal tisti del Cirkulan okoli leta 1930.




* * *




Share:

Izdaja monografije o gradu Borl

V petek, 8. julija 2022 je potekala v Cirkulanah predstavitev rezultatov arheoloških raziskav, ki so potekale na gradu Borlu v letu 2019. Predstavljeni so v  monografiji Grad Borl, arheološke raziskave v letu 2019. 

Izvedeli smo veliko zanimivih podrobnosti borlske preteklosti.

Publikacija je izšla v tiskani obliki, ki je bila financirana v okviru projekta NAŠA DRAVA iz sklada EKSRP. Izšla pa je tudi v digitalni obliki, ki si jo lahko ogledate tukaj.

Več informacij o projektu lahko preberete tukaj.

Foto: Mira Petrovič






Share:

Srebrna plošča in omara z Borla

Člani IO, NO DgB smo si imeli 6. julija 2022 izjemno priložnost, da spoznamo nekatere borlske predmete od blizu. 

Popotovanje po preteklosti smo začeli v fotografskem muzeju, kjer nas je skozi fotografsko razstavo Alojza Kasimirja popeljala avtorica razstave dr. Marjeta Ciglenečki. 

Nadaljevali smo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine OE Maribor, kjer smo od blizu pogledali srebrno ploščo, ki sta jo dala izdelati Jurij Friderik Sauer in njegova soproga Marija Barbara ob postavitvi temeljnega kamna za postavitev borlske kapele v 17. stoletju. 

Naslednja postaja je bil Pokrajinski muzej Maribor, kjer hranijo 5 slik, ki so domnevno prišle z Borla. Dve od teh, ki sta sestavni del stalne razstave, smo tudi videli. V depoju pa so za nas na ogled postavili tudi omaro z Borla, ki so jo prav tako dali izdelati grofje Sauri.  

Zahvaljujemo se ZVKDS OE MB in PM MB za pripravljenost, da so nas prijazno sprejeli in pripravili predmete za ogled. Hvala tudi dr. Marjeti Ciglenečki za strokovno spremstvo.

Foto: Mira Petrovič in Anton Bratušek

Več utrinkov najdete tukaj.




O omari najdete več informacij v naših novicah DgB 2/2021, ki so dostopne na povezavi tukaj

O srebrni plošči pa lahko preberete v naši knjigi Grad Borl, ki smo jo izdali 2010, dostopna je na povezavi tukaj.

Share:

Društvo za oživitev gradu Borl

Cirkulane 40/a, 2282 Cirkulane
Tel.: 02 795 32 00
elektronski naslov: grad.borl@gmail.com
Copyright © Društvo za oživitev gradu Borl | Powered by Blogger Design by ronangelo | Blogger Theme by NewBloggerThemes.com