Ko so odkopali zasuto pritličje nekdanjega romanskega grajskega palacija iz 13. stoletja, ki je bil prvotni grajski bivalni objekt, so spodaj odkrili še starejše zidovje, ki je najverjetneje stalo že v 11. stoletju, morda pa še prej.
Po besedah dr. Igorja Sapača, vodilnega slovenskega kastelologa, so najdbe pomembno dopolnile vedenje o kulturnozgodovinskem pomenu gradu Borl in še dodatno poudarile pomen gradu kot kulturnega spomenika najvišje kategorije oziroma državnega pomena. Najdbe imajo za Slovenijo izjemni pomen in dokumentirajo najstarejše začetke gradnje gradov pri nas.
V Društvu za oživitev gradu Borl upamo in si želimo, da bodo stroka, naročnik in izvajalec našli soglasje in rešitev, da bomo v največji možni meri ohranili najdbe tako velikega pomena. To je pomembno po na eni strani za naše bodoče rodove, po drugi strani pa za dvig pomena gradu Borl in območja Haloz kot pomembne destinacije, kar bi ljudem, ki tu živimo in delamo, omogočilo boljše življenje.