Pogled na grad BorlGrad Borl je biser, ki ga ne smemo pustiti propasti.

Knjiga Belanski narečni govor je tu

O projektu
Na 1387. dan od začetka projekta smo 4. decembra 2016 v večnamenski dvorani v Cirkulanah predstavili knjigo Belanski narečni govor, ki pomeni zaključek štiriletnega projekta, ki je eden največjih in najobsežnejših projektov Društva za oživitev gradu Borl.
Projekt izdaje slovarja v večji meri sofinancira Ministrstvo za kulturo. Svoj delež je prispevala tudi Občina Cirkulane. Zelo lepo so se odzvali tudi podjetniki, društva in posamezniki iz Cirkulan in širše, ki ste s svojimi donacijami omogočili izvedbo vseh aktivnosti. Vsem skupaj in vsakomur posebej se za prispevek iskreno zahvaljujemo.
Člani Društva za oživitev gradu Borl pa smo vložili več tisoč ur prostovoljnega dela in veliko pozitivne energije v ta projekt.
Nobena stvar se ne zgodi sama po sebi, nič se ne naredi samo. Vsako delo potrebuje svoje nosilce, osebe z vizijo, pogumom in veliko energije, da se ga lotijo. Proučevanje in zapisovanje besed belanskega govora pa je zahtevalo tudi veliko mero ljubezni do domače besede in še več volje, da se je zastavljeno izvedlo. Vodji projekta sta bila mag. Martin Prašnički in Mira Petrovič. V uredniškem odboru pa sta bili še Petra Petek in Petra Letonja.

Pri knjigi so sodelovali
Pri nastajanju knjige in zgoščenke je sodelovalo veliko oseb. Vsak je prispeval svoj kamenček, da se je po štirih letih dela, mozaik sestavil v knjigo. Kdo je sodeloval pri knjigi, lahko preberete tukaj. Hvala vsem za sodelovanje.

Sofinancerji projekta in donatorji
Da je knjiga ugledala luč sveta, so s sofinanciranjem zagotovili Ministrstvo za kulturo in Občina Cirkulane ter številni donatorji. Vsem donatorjem (tukaj) se zahvaljujemo za prispevek in pomoč.

O knjigi
V društvu smo naredili veliko delo in smo uspešno zaključili projekt, s katerim smo zanamcem ohranili v pisni in govorjeni obliki besede Belanskega govora, ki se v današnjem času globalizacije izgubljajo čedalje hitreje.
» prvi slovar belanskega narečnega govora, ki prinaša več kot 6 000 narečnih besed oziroma gesel,
» slovarski sestavki so obogateni s številnimi besednimi zvezami, reki in povedmi, ki pojasnjujejo rabo določenega gesla v različnih vsakdanjih okoliščinah,
» v uvodnem poglavju so med drugim izčrpno predstavljeni pisava za zapis značilnih glasov, izbrana shema slovarskih sestavkov, pojasnila k slovnici in pregibne posebnosti besednih vrst,
» pri nastajanju slovarja so sodelovali številni domačini in tudi strokovnjaki s področja jezikoslovja,
» slovar je zanimiv za domačine, za proučevalce narečij in za vse, ki jih zanimajo slovenska narečja,
» zvočni zapisi na priloženi zgoščenki poslušalcu še bolj približajo jezik, kulturo in tradicijo Belanov.

Zvočni posnetki
Priloga h knjigi je tudi zgoščenka z zvočnimi posnetki, ki omogoča poslušalcu stik z belanskim narečnim govorom neposredno, prinaša pa tudi zgodbe iz vsakdanjega življenja v Halozah. Kratek zvočni posnetek lahko poslušate na spletnem portalu Kamra.

Komentarji uredniškega odbora
Kaj so o knjigi, zgoščenki in štiriletnem nastajanju povedali predsednica društva in člani uredniškega odbora, lahko poslušate na spletni strani Radia Ptuj.

Uredniški odbor s predsednico DgB v Cirkulanah
na tiskovni konferenci, 22.11.2016. Foto: Estera Korošec

Ustvarjalci knjige na predstavitvi
Ustvarjalci knjige Belanski narečni govor v Cirkulanah, 4.12.2016 ob predstavitvi. 
Foto: Tatjana Mohorko

Več utrinkov s predstavitve knjige iz arhiva DgB si lahko ogledate tukaj.


Share:

Barbarno 2016

V Cirkulanah smo 4. decembra 2016 praznovali god naše farne zavetnice sv. Barbare. Bilo je še posebej praznično in veselo. Vreme nam je bilo naklonjeno in zbralo se nas je mnogo. Na trgu pod cerkvijo sv. Barbare je potekal semanji dan s pestro ponudbo na stojnicah. Grof Jurij Friderk Sauer in grofica Marija Barbara Sauer sta prejela darove belanskih gospodinj in vinogradnikov. Obiskal nas je princ Vegan Turniški, plemeniti Thurn in Valsessina s spremstvom.
Več utrinkov z Barbarnega 2016 si lahko ogledate tukaj.








Share:

Sedmi posvet umetnostnih zgodovinarjev

25. novembra 2016 je bil na Ptuju v dominikanskem samostanu 7. posvet slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, ki so organizirali: Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Javni zavod za turizem Ptuj v sodelovanju z Javnimi službami Ptuj d.o.o. in pod pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj.
V okviru posveta je potekala tudi okrogla miza z nazivom Razvoj turizma v gradovih – izzivi in priložnosti, na kateri je sodelovala tudi predsednica Društva za oživitev gradu Borl, Sonja Golc.
V okviru posveta so bili sprejeti tudi zaključki, ki jih lahko preberete tukaj.


Poudarki iz predstavitve:


Utrinki s posveta:



Share:
Copyright © Društvo za oživitev gradu Borl | Powered by Blogger Design by ronangelo | Blogger Theme by NewBloggerThemes.com