Vabilo na 17. redni letni občni zbor DgB

Predlog dnevnega reda: 

1. Otvoritev in pozdrav namestnice predsednice društva 

2. Izvolitev organov zbora članov društva  (predsednik, 2 člana, zapisnikar, dva overitelja zapisnika, verifikacijska komisija, kandidacijska komisija); ugotovitev sklepčnosti zbora 

3. Poročilo o delu v letu 2022: 

        -    namestnice predsednice društva

        -    blagajničarke društva 

        -    predsednika nadzornega odbora 

4. Razprava o poročilih in potrjevanje poročil 

5. Razrešnica organov društva 

6. Predlog novih organov društva za mandat 2023-2027 - razprava in volitve

7. Program dela za leto 2023 - razprava in sprejemanje 

8. Članarina za leto 2023

9. Beseda gostov

10. Razno (pobude in predlogi članov društva) 

Člane društva pozivamo, da pošljete Vaše predloge za kandidate za predsednika in člane izvršnega in nadzornega odbora do ponedeljka, 20. februarja 2023 po elektronski pošti na grad.borl@gmail.com ali z navadno pošto na naslov Društvo za oživitev gradu Borl, Cirkulane 40a, 2282 Cirkulane.

Zaradi lažje organizacije občnega zbora prosimo, da Vašo udeležbo potrdite na telefon 02 795 32 00 ali po elektronski pošti na naslov grad.borl@gmail.com do ponedeljka, 20. februarja 2023. 

Člani društva lahko članarino za leto 2023 v višini 10 EUR nakažete vnaprej na TRK 10100-0039240957.  Prispevek za večerjo znaša 10 EUR.

Mira Petrovič

namestnica predsednice DgB

Več o tem

DgB in botrstvo trte v vinogradu sevniškega gradu

Leta 2012 smo na društveni letni ekskurziji, v okviru katere raziskujemo življenje oz. delovanje slovenskih gradov, obiskali tudi grad Sevnica. Od vseh dejavnosti, s katerimi se Sevničani trudijo, da grad živi, se nam je Haložanom (logično) najbolj prikupil grajski vinograd. Od obiska dalje je naše društvo DgB prevzelo botrstvo ene od trt. Trta modre frankinje, zasajena na južnih terasah pod gradom, je lani jeseni lepo obrodila. Botri smo bili po dveh letih ponovno povabljeni na trgatev. Sladkega grozdja je bilo obilo in nadejati se je bilo izvrstnega vina.

Vinogradniki vedo, da je rez trte pravzaprav najpomembnejše delo v vinogradu. Dobro in pravilno opravljeno delo se bo odrazilo ne samo to jesen, ampak tudi v prihodnjih. Na sevniškem gradu se tega zavedajo in rezi posvečajo veliko pozornost. Tako kot se ob prazniku sv. Vincenca tudi spodobi. Kljub temu, da je bilo pravo zimsko vreme in je rahlo naletaval sneg, se nas je ob vinogradu pri grajski vili 22. januarja letos zbralo veliko številko botrov. Društvo za oživitev gradu Borl smo zastopali Milena Stadler, Jože Klinc in Ana ter Milan Črnivec. Prisluhnil smo ubranemu petju, nagovoru župana in predstavitvi monografije Ljudje in trta ob sotočju Save in Mirne avtorja Milana Simončiča. Na koncu nas je pozdravil in nam zaželel dobrodošlico še baron Moškon, ter nas povabil v vinograd, da opravimo delo, zaradi katerega smo prišli. Zeblo nas ni preveč. Zato so poskrbeli domači zeliščarji s svojimi zvarki, lačni pa iz Sevnice tudi nismo šli. V Felicijanovi dvorani je teknila odlična malica, poplaknjena z domačo modro frankinjo. Upajmo, da smo se dobro odrezali. Bomo videli jeseni, ko nas pokličejo v trgatev.

Milena Stadler

Več o tem

Vabilo na predstavitev publikacije Posvetna stavbna dediščina Cirkulan

V bogato ilustrirani brošuri predstavljamo pomembnejše stavbe, ki so bile ali so še danes pomemben del vedute Cirkulan, opisali pa smo tudi nekaj zanimivejših objektov v drugih naseljih občine Cirkulane. 

Pri njeni pripravi so sodelovali avtorji besedil Mira Petrovič, Sonja Golc, Bojan Bračič in Mateja Muršec, urednici Mira Petrovič in Sonja Golc, fotograf Sandi Kelc, lektorica Darja Plajnšek ter oblikovalec Aleksander Kelnerič.

Izšla je v založbi Društva za oživitev gradu Borl kot sedmi zvezek društvene knjižne zbirke Svet Belanov.

Dogodek bo potekal v torek, 27. 12. 2022, ob 18. uri v Okrepčevalnici Varež v Cirkulanah. 

Vljudno vabljeni! 

Več o tem

V spomin Sonji Golc (1973-2022)

V predprazničnih decembrskih dneh nas je pretresla žalostna vest o nenadni smrti Sonje Golc, predsednice Društva za oživitev gradu Borl.

Sonja je bila leta 2005 ustanovna članica društva je bila ves čas ena od najbolj aktivnih. Sodelovala je pri zasnovi in izvedbi programov in projektov, kot so vsakoletne čistilne akcije na Borlu, tradicionalna prireditev Barbarno, izdajanje Novic DgB, objave na spletnih straneh, razstave, okrogle mize, posveti, strokovne ekskurzije, itd. Najprej je bila tajnica in namestnica prvega predsednika društva mag. Martina Prašničkega in kasneje desna roka drugega predsednika Petra Belšaka, leta 2016 pa je sama prevzela vodenje društva. Njena srčna želja je bila, da bi se po dolgih letih zavlačevanja in pregovarjanja vendarle začela obnovitvena dela na gradu Borl in da bi lahko končno pričeli z dogodki na gradu. Z glasnim opozarjanjem pristojnih državnih služb, nastopi v medijih, vztrajnostjo in prepričljivostjo je za cilje društva polagoma, korak za korakom, pridobivala naklonjenost širše javnosti in na ta način utirala pot, da se je vendarle nekaj premaknilo. Del njenih sanj se je uresničil leta 2021, ko so pričeli z delno obnovo gradu in v njem uredili prirodoslovno razstavo.

Sočasno s prizadevanji za oživitev gradu Borl se je v okviru društva razvila raziskovalna in založniška dejavnost, pri kateri je Sonja aktivno sodelovala kot pobudnica, vodja projektov, soavtorica, urednica in še marsikaj drugega. Njeno poznavanje projektnega vodenja je bilo ključno, da so v društvu zbrali sredstva za izdajo knjig Grad Borl (2010), Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan (2013) in Belanski narečni govor (2016). Leta 2019 so na njeno pobudo v Rajherjevi hiši uredili spominsko sobo dr. Vladimirju Bračiču in izdali spremno publikacijo. Z Miro Petrovič sta bili leta 2020 soavtorici in urednici knjige Borl v 20. stoletju, ki je prva celovita predstavitev razburkane zgodovine Borla v 20. stoletju. Pomemben delež je Sonja prispevala tudi pri zbiranju dokumentov in slikovnega gradiva o Borlu ter Cirkulanah z okolico, ki smo ga izvajali v obliki študijskih krožkov. Rezultat so bili razstava Podobe Cirkulan v 19. in 20. stoletju (2017) ter publikaciji Sakralna dediščina Cirkulan (2021) in Posvetna stavbna dediščina Cirkulan (2022).

S svojo neustavljivo voljo ter življenjsko energijo, s katero se je lotevala realizacije zastavljenih ciljev, je Sonja v društvo pritegnila nove člane in simpatizerje. Bila je gonilna sila tako rekoč vseh naših aktivnosti, zato bo delo DgB brez nje zelo osiromašeno. Zelo jo bomo pogrešali.

 Mira Petrovič

Povezava na
  Spominski zid Sonja Golc

Več o tem

Študijski krožek: Zbiranje gradiva o stavbni dediščini na območju Cirkulan z okolico

Kulturna dediščina našega okolja je pomemben del naše kulture in identitete. Da jo bomo lahko spoštovali in ohranjali, pa je nujno, da jo najprej dobro spoznamo. Zato smo v Cirkulanah v letu 2022 oblikovali študijski krožek, v okviru katerega smo želeli raziskovati in predstaviti najzanimivejše objekte stavbne dediščine v Cirkulanah z okolico. Ker je sakralna dediščina že relativno dobro raziskana, smo se osredotočili na  posvetno stavbno dediščino. Zanimale so nas starejše arhitekturno izstopajoče stavbe, ki s svojimi tehničnimi in estetskimi detajli pričajo o stavbni dediščini naših prednikov. S pomočjo ustnih informacij, arhivskih virov in obstoječe literature smo poiskali in identificirali najpomembnejše objekte, ki smo jih nato spoznavali in zbirali podatke ter gradivo o njih. Seveda nismo mogli mimo zgradb, ki so bile ali so še pomemben del vedute Cirkulan: zgradba osnovne šole, staro župnišče, Rajherjeva hiša, Žigovo, itd. Raziskali in opisali smo tako ohranjene objekte, kot tudi tiste, ki jih ni več.

Člani krožka smo v kulturnih ustanovah (arhivi, muzeji, knjižnice) ter med ljudmi zbirali ohranjeno slikovno gradivo in dokumente, ki so povezani z zgodovino pomembnejših objektov. Zbirali in zapisali smo tudi pričevanja in spomine na dogodke in ljudi, povezane s temi objekti. Zbrana vsebina bo obdelana in izdana v obliki publikacije, ki bo predvidoma izšla v začetku decembra letos. 

Zbrani podatki ter slikovno gradivo prinašajo obogatitev dosedanjega vedenja o dediščini našega okolja. Hkrati pa smo člani študijskega krožka ob delu pridobili tudi dragocena znanja in veščine s področja informacijske pismenosti, metod raziskovalnega dela, bralne pismenosti in medgeneracijskega sodelovanja.

* * *

Stavbe so se tekom let spreminjale, prilagajali so jih potrebam časa, jih posodabljali in spreminjali po svoji meri. Tak primer je tudi osnovna šola Cirkulane: Šola kmalu po izgradnji ok. 1899, po dograditvi prizidka  ok. leta 1913 in par let nazaj...

* * *

Pomembno kulturno dediščino predstavljajo tudi objekti, o katerih danes ni več sledi, v preteklosti pa so bili pomembni v vsakdanjem življenju naših prednikov. Primer je staro župnišče, ki je bilo ob cerkvi sv. Katarine, z vsemi gospodarskimi poslopji. Tako je izgledal tisti del Cirkulan okoli leta 1930.

* * *

Več o tem